O HRVAŠKI

SPLOŠNE INFORMACIJE   NAVTIČNI TUREZEM NA HRVAŠKEM KLIMA NA HRVAŠKEM   OKUSI IN VONJI DALMACIJE ZGODOVINA HRVAŠKE

SPLOŠNE INFORMACIJE
Zemljepisni položaj:Hrvaška se razprostira od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni del pa se končuje na obali Jadranskega morja.

Površina: Kopenski del znaša 56.542 km2 , površina teritorialnega morja pa 31.067km2.

Stanovništvo: 4.437.460 prebivalcev; nacionalna sestava:večina prebivalcev so Hrvati;nacionalne manjšine so Srbi, Slovenci, Madžari, Bošnjaki, Italijani, Čehi in drugi

Glavno mesto: Zagreb( 770.000 preb.);gospodarsko,prometno,kulturno in akademsko središče države

Dolžina morske obale: 5,835 km - od tega 4058km pripada otokom, grebenom in čerem

Število otokov, čeri in grebenov: 1,185. 1185; največji otoki Krk in Cres; Naseljenih je 67 otokov.

Klima: Na Hrvaškem obstajajo dve klimatski coni; v notranjosti prevladuje umirjena kontinentalna klima, deloma tudi gorska, medtem ko vzdolž jadranske obale vlada prijetna mediteranska klima, z visokim številom sončnih dni; suha in vroča poletja, blage in vlažne zime:povprečna temperatura v notranjosti:januar - 1 do 3 oC, avgust 22 do26 oC; povprečna temperatura v primorju; januar 5 do10 oC, avgust 26 do 30oC; temperatura morja v času zime je 12oC, poleti pa okrog 25oC.

Nacionalna sestava: večina prebivalcev so Hrvati;nacionalne manjšine so Srbi, Slovenci, Madžari, Bošnjaki, Italijani, Čehi in drugi .

Službeni jezik i pismo: Hrvatski jezik in latinica

Vere: večina prebivalcev se po veroizpovedi uvršča med katolike, sledijo pravoslavci in muslimani ter pripadniki protestantske cerkve in drugi

Kopensko površje 56610 km2

• Število prebivalcev 4.784.265
• Dolžina obale obale (kopno) 1778 km
• Dolžina obale z otoki 4012 km
• Skupno število otokov 1185 (66 naseljenih)
• Največji otoki:
• Krk 410 km2
• Cres 404 km2
• Brac 396 km2
• Hvar 298 km2
• Pag 287 km2
• Korcula 273 km2

Vera: večina prebivalcev se po veroizpovedi uvršča med katolike, sledijo pravoslavci in muslimani ter pripadniki protestantske cerkve
Tuji jeziki: Nemški, italijanski in angleški jezik so najbolj razširjeni tuji jeziki ki jih govorijo turistični uslužbenci in lokalno prebivalstvo ob obali.

Vremenska cona: Hrvaška se nahaja v vremenski coni GMT +1. Cona se spreminja na GMT +2 od zadnje sobote v marcu do sobote pred zadnjo nedeljo v oktobru.

Družbene navade: Navada je podati roko če se seznanjamo z osebo ali ob odhodu. Kajenje je večinoma dovoljeno, razen v sredstvih javnega prevoza in v večini javnih inštitucij. V nekaterih restavracijah so uvedli cone za nekadilce, oznake pa so na vidnem mestu. Sončenje v toplesu je sprejemljivo na skoraj vseh plažah, nudizem pa je dovoljen izključno na za to označenih področjih. Seveda, na naši obali vedno lahko najdete divjo osamljeno plažo.

Dela prosti dnevi:

• 1.januar - Novo leto
• 6. januar - Sveti trije kralji
• drugi dan Velike noči - Velikonočni ponedeljek
• 1. maj - Praznik dela
• Tjelovo - pomični blagdan
• 22. junij - Dan zmage nad fašizmom
• 25. junij - Dan državnosti
• 5. avgust - Dan domovinske zahvalnosti
• 15. avgust - Velika Gospa
• 8. oktober - Dan neodvisnosti
• 1. november - Vsi sveti
• 25-26 december - Božič

Električni tok: 220 V, 50Hz
Vtičnice na Hrvaškem imajo dva krožna kontakta ali tri kontakte za aparate ki imajo ozemljitev. Če potrebujete adapterje ali transformatorje, jih poiščite v večjih trgovinah z električnim priborom ali v blagovnih hišah. Gostom, ki prihajajo iz ZDA, priporočamo naj preverijo ali njihovi prenosni računalniki imajo osebni pribor in potrebno stikalo.

Carinski predpisi Republike Hrvaške so usklajeni s standardi držav Evropske unije. Tuja valuta se lahko prosto vnaša in iznaša iz države; domača valuta do 2000kn.Vrednejšo profesionalno in tehnično opremo je na mejnem prehodu potrebno prijaviti.

Povračilo davka tujim državljanom Za kupljeno blago v znesku, ki je večji od 500 kun, s potrjenim obrazcem "Davčni Ček" (Tax cheque) ob izhodu iz države.Informacije:Carinska uprava Republike Hrvaške (tel.01 6102 333); www.carina.hr

Radno vreme: Večina trgovin je ob delovnikih odprtih od 8 do 20 ure, v soboto in nedeljo pa do 14 ure, v sezoni tudi dlje.Javne službe in poslovni prostori so odprti od 8 do 16 ure, od ponedeljka do petka. Poštni uradi so ob delovnikih odprti od 7. do 19. ure; v manjših mestih od 7. do 14.ure,nekateri obratujejo v dveh izmenah. V večjih mestih in turističnih krajih so dežurne pošte ob sobotah in nedeljah odprte do 21.ure.

Denar: Hrvaška valuta je kuna. 1 kuna (HRK) = 100 lipa. Novcanice su od 1000, 500, 200, 100, 50, 20, 10 i 5 HRK. Kovanice su od 5, 2 i 1 kune, i od 50, 20, 10, 5, 2 i 1 lipe.
Valute lahko menjate v bankah, menjalnicah, na poštah, v potovalnih agencijah, hotelih, kampih, marinah; čeke v bankah.

Banke: Radno veme banak: ponedeljak - petek od 8 do 19 ure, sobota od 8 do 12 ure. Vse banke so zaprte ob nedeljah in dela prosti dnevi. Bankomati so odprti 24 ure na dan. V skoraj vseh hotelih marinah, restavracijah in trgovinah sprejemajo kreditne kartice.(American Express, Diners; Eurocard/Mastercard, Visa)

Pošta in telekomunikacije: Poštni uradi so ob delovnikih odprti od 7. do 19. ure; v manjših mestih od 7. do 14.ure,nekateri obratujejo v dveh izmenah. V večjih mestih in turističnih krajih so dežurne pošte ob sobotah in nedeljah odprte do 21.ure. Vsi javni telefoni delujejo na telefonske kartice, ki jih lahko kupite na poštah in v časopisnih kioskih; v tujino je možno klicati direktno s kateregakoli telefonskega aparata .

Medicinska služba:: Tuji turisti ne plačujejo zdravstvenih storitev, če je med Hrvaško in državo iz katere prihajajo, podpisana konvencija o zdravstveni zaščiti.Stroške zdravstvene storitve za osebe, ki prihajajo iz držav s katerimi ni podpisana konvencija, se zaračunava neposredno uporabniku storitve, glede na cenik.Bolnice in klinike so v vseh večjih mestih,ambulante in lekarne pa v vseh manjših krajih. Za bolnike v življenski nevarnosti obstaja hitri zračni prevoz (helikopter) in prevoz po morju(gliser).

TURIZAM U HRVATSKOJ
Kdaj obiskati Hrvaško obalo?
Najboljše obdobje za bivanje na naši obali je od aprila do oktobra. Temperatura zraka poleti doseže tudi do 38°C, temperatura morskega površja pa je v takšnem obdobju prijetnih 26°C. Visoka sezona (julij in avgust) gostom ki si želijo zabavo in nepozabne dogodke ponuja jasne prednosti, različnost in pestrost hrvaške obale pa tudi tistim, ki iščejo počitek daleč od glasbe in disco klubov, ponuja precej mirnih oaz. Marec prinaša spomladansko sonce, pa tudi kakšno neprijetno ploho, zgodnja jesen - september in oktober - pa je idealna za goste ki se želijo spočiti. Izven sezone plaže niso več prepolne kopalcev, cene bivalnih storitev pa so bistveno nižje, vreme pa je še vedno stabilno, temperatura morja pa prijetna.
Splošno, potujete vzdolž hrvaške obale lahko vse leto. Pozimi je vseeno potrebno vzeti malo toplejšo obleko ne glede na milo mediteransko klimo. Čeprav se temperatura nikoli ne spusti do ničle, je veter lahko zelo neprijeten.

VREME V HRVAŠKA
Vetrovi na Jadranu
Hrvaška je po vsem svetu znana kot navtična destinacija in ne glede na to, koliko jadralnih izkušenj ste si že pridobili
ima vsako morje svoje skrivnosti, tudi hrvaško. Njegove lepote, pa tudi pasti za tiste
ki jih ne poznajo, so vetrovi. Spoznajte jadranske vetrove in se naučite, kako bodo jadra
Vaših jadrnic polna njihove moči.

Burja
Burja je nepredvidljiv veter, ki s kopnega proti morju piha v sunkih, je relativno hladen in suh, doseže zmerno jakost, traja pa nekaj ur. Čisti in jasni atmosfero, zato je vidljivost po burji odlična, vreme pa sončno in jasno.

Čeprav je burja načeloma zimski veter, piha celo leto, večinoma zjutraj, doseže pa srednjo hitrost 11 m/s. Ker se zaganja s planinskih obronkov proti morju, najpogosteje prihaja iz severovzhoda oziroma iz smeri NNE, NE ali ENE. Na odprtem morju burja pogosto preide v severozahodni veter.

Burja je najbolj znana po svoji >muhavosti< oziroma pihanju v sunkih, z naglim in pogosto nepričakovanim začetkom, pri čemer lahko udarce vetra spremlja bučanje, ki se s tišino ali šibkim vetrom lahko izmenjujejo v razmakih od ene do nekaj minut.

Poletne burje se pojavljajo večinoma na severnem Jadranu, v prostoru, kjer so gore najožje (Velebit). Prihod burje lahko prepoznate po kapi oblakov, ki pred začetkom vetra prekrije vrh Velebita ali Biokovega. Valovi, ki jih ustvari burja, so kratki in se hitro oddaljujejo od kopnega, razbiti vrhovi se spreminjajo v bele rože morske pene, močni udarci pa lahko občasno dvigajo kapljice vode v zrak in tako ustvarjajo >morski prah<.

Ko govorimo o burji, ni odveč nekaj praktičnih nasvetov: če med jadranjem vzdolž obale otoka, ki je obrnjena proti kopnemu, naletite na gole dele brez rastlinja, vedite, da tukaj piha močna burja. Če jadrate, ko piha burja, vznemirjenja ne bo primanjkovalo, ker je to velik izziv, ki zahteva previdnost tako pri pripravi ladje kot pri posadki. Da bi se izognili jadranju v bližini privetrnih obal, se pripravite na morebitna manevriranja in se oborožite s potrpljenjem, ker boste morali najverjetneje nekajkrat spreminjati kombinacijo jader. Ne pozabite postaviti varnosti na prvo mesto! Jadranje z majhnimi jadrnicami priporočamo samo najbolj izkušenim jadralcem.

Jugo
Jugo je jugoistočni veter zmerne jakosti, ki piha z morja proti kopnemu, prisoten pa je vzdolž cele obale ter piha v smereh ESE, SE ali SSE. Načeloma lahko rečemo, da ga boste pogosteje srečali, če boste pluli po južnem kot po severnem Jadranu, ker pa sodi v skupino pomladno-jesenskih vetrov, ki jih spremljata dež in vlažna atmosfera, jugo poleti ne piha pogosto. Če pa zapiha, ga lahko prepoznate po naslednjih značilnostih: veter se postopoma krepi in piha brez prekinitev ter ustvarja zelo lepe, dolge valove, ki valujejo brez šumov in pene, samo pri močnem jugu udarjajo ob obalo, ko se premikajo proti skalam z bučanjem.

Ker so enakomerni valovi in stalna jakost ter smer vetra njegov največji izziv, omogoča jugo posebno izkušnjo dinamične plovbe po morju z jadri, polnimi konstantnega vetra, ki omogočajo jadrnici, da doseže zelo visoke hitrosti.

Maestral
Maestral je tipičen poletni jadranski severozahodni veter in eden tistih vetrov, ki so značilni za lepo in stalno vreme. Po jutranjem brezvetrju, se poleti, skorajda po pravilu okoli poldneva, začne njegovo prijetno pihanje, ki ob krepitvi traja vse do zahoda sonca. Maestral lahko doseže jakost od 5 do 6 boforov, področja, na katerih pa se najpogosteje pojavlja, pa sta Zadrski in Korčulanski kanal.

Maestral je veter, ki je kot ustvarjen za prijetno in sproščeno jadranje brez manevriranja, ker je njegova jakost stalna, narava pa predvidljiva in blaga. Medtem ko burja in jugo vsak na svoj način ponujata jadralcem vznemirjenje in izziv, maestral jamči popolni užitek, med katerim se lahko brez strahu prepustite morju. Ko s sončnim zahodom izginejo pogoji za nastanek maestrala, začne s prvim mrakom pihati blag, nočni vetrič s kopnega, z jakostjo do 3 boforov, s sončnim vzhodom pa nastopi na morju obdobje brezvetrja, ki ga bo, kot po pravilu, okoli poldneva spet zamenjal osvežujoč maestral.

Čeprav Jadransko morje ne sodi med nevarna in svojeglava morja in je mogoče jadrati celo leto, so najugodnejši pogoji vseeno od sredine junija do sredine oktobra, ko v morskih pohodih lahko uživajo tudi tisti z manj izkušnjami. Dobrodošli in dobro morje! .

Rijeka Radio VHF (Kanali 24): 0535, 1435 i 1935
Split Radio VHF (Kanali 07, 21, 23, 28): 0545, 1245 i 1945
Dubrovnik Radio VHF (Kanali 04, 07): 0625, 1320 i 2120

OKUSI IN VONJI DALMACIJE
Dalmatinska kuhinja s svojim izborom sestavin ter načinom priprave hrane zadovoljuje vsa nutricionistična priporočila in upošteva medicinske nasvete o zdravi in uravnoteženi prehrani. Najpomembnejše sestavine dalmatinske sestavljajo razne vrste rib, školjk in rakov, hobotnice, lignji in sipe, oljčno olje ter olive, zelena listnata zelenjava, aromatične rastline, kot na primer mandeljni, smokve in grozdje, med, rozine in agrumi. Ko pa gre za meso, je edinstven dalmatinski pršut, dimljen in sušen na burji in serviran z ovčjim sirom, ter jagnjetina izpod peke. Vsemu temu moramo dodati vina, tako črna kot bela, od katerih se posamezna uvrščajo med prvih deset sortnih vin na svetu.

Riba: "gradele", "lešo", "brodet"
Riba se pripravlja na več osnovnih načinov: "na gradele", "na lešo" in "kot brodet".
Riba na gradele je riba pečena na roštilju, pri čemer je potrebno izbrati posebno vrsto drv, s katerimi podkurimo, potem pa na žerjavici spečemo ribo.
Med peko je potrebno ribo večkrat premazati in ji dodati posebne aromatične rastline. Očiščena in posoljena riba, najbolje zobatec ali orada, se premaže z oljem in postavi na gradele, med pečenjem pa jo je potrebno večkrat premazati z vejico rožmarina, ki je bila predhodno namočena v oljčno olje. Ko je riba pečena, jo je potrebno takoj preliti z marinado iz drobno narezanega peteršilja, česna in olja ter poleg servirati zelenjavo in solato.
Riba na lešo je riba kuhana v vodi, kateri je dodano olje, vinski kis, čebula, lovor, poper v zrnu in sol. To izjemno blago in nizkokalorično jed serviramo s kuhanim krompirjem, blitvo ali zelenim zeljem in je primeren izbor za večerjo. Izmed različnih vrst rib pripročamo za pripravo ribe na lešo škarpino, zobatca ali osliča.
Brodet se pripravlja iz več vrst rib (škarpina, ugor), ki jih narezane na manjše kose, prepražimo s čebulo. Potem se v glineni posodi na majhnem ognju riba kuha z dodatkom česna, peteršilja, lovorja in paradižnika tako dolgo, dokler se povsem ne zmehča in meso loči od kosti. Poleg brodeta serviramo kot prilogo polento - jed iz koruzne moke.

Sladice
Dalmatinske sladice se pripravljajo iz južnega sadja, suhih smokev, medu, rozin in mandljev, katerim se dodajo jajca in različni likerji. Nekaterih izmed sladic, kot na primer rožate ali fritul, ne najdemo nikjer drugje, razen tu, v Dalmaciji.
Rožata se pripravlja iz jajc, mleka in karamele ter je še posebej priljubljena v Južni Dalmaciji.
Fritule se pripravljajo iz vzhajanega testa z dodatkom rozin in likerja, oblikujejo se v kroglice velikosti slive in spečejo v vročem olju.
Na posameznih otokih obstaja različica fritul - kroštule - sladica iz podobnega ali enakega testa, katere vešče kuharice s posebno tehniko iztiskajo iz dlani v obliki dolgih trakov, ki se potem spečejo v vročem olju.

Vina
Dalmatinska vina so poznana že iz antične dobe in mnoga od njih so iz domačih sort grozdja. Vsak otok ima svoja vina in vinarje, slika vinograda iz okolice Primoštena, kjer se vzgaja pristna sorta za črno vino babić, pa je razstavljena v predverju zgradbe Zdrženih narodov.
V severni Dalmaciji Vam bodo ponudili naslednja vina: Babić in Merlot ter Opol rose iz šibeniškega vinorodnega okoliša. Pelješac, polotok vin, je znan predvsem po Postupu in Dingaču, ki se uvršča med 10 najboljših sortnih vin na svetu; potem so tu še Kneževo in Carsko vino, Rukatac in vrhunsko vino Sveta Ana.
Na Braču se iz plavčeve sorte proizvaja bolski Plavac in bolski Opolo, otok z največ vrst grozdja Hvar, pa Vam nudi vina Faros, Ivan Dolac, Zlatni plavac, Bogdanuša, hvarski Pelegrin, Dobrogost in Parč ter Drnekuša. Na Korčuli se proizvajajo tri sorte belih vin: Pošip, Maraština in Grk ter črna vina Plavac in Admiral. Vis je znan po vinu Vugava, Lastovo pa se ponaša z vini Ladesta in Augusta insula.
Poleg naštetih vin je specialiteta Dalmacije likersko oziroma desertno vino - prošek, ki je specifično sladkega okusa in zelo izrazite arome.

ZGODOVINA HRVAŠKE
Kratek pregled Hrvaške zgodovine:

7. st. - Avari in Slovani so naselili področje Hrvaške. Hrvatje so se vključili v boj zoper avarsko premoč in po zmagi naselili današnje področje. V zgodnjem srednjem veku je Hrvaška je bila pod oblastjo Frankov.
9. st. - Obdobje kneza Trpimirja (ki so mu rekli dux Chroatorum) in kneza Branimirja, ko si je Hrvaška pridobila samostojnost.
10. st. - Obdobje kralja Tomislava, ko je Hrvaška bila zelo mogočna. Stjepan Držislav je bil prvi kronani hrvaški kralj.
11. st. - Odmira dinastija Trpimirovićev, hrvaška področja pa so prišla pod oblast Arpadovićev ki so prinesli nove oblike oblasti (delitev na županije).
12. st. - Nastajajo vplivne fevdalske družine ( knezi krčki, vinodolski, cetinski, omiški...).
1242. g. - Vdor Tatarjev, po katerem je kralj Bela IV začel ustanavljati svobodna kraljevska mesta. Od 1260.leta je Hrvaška bila podeljena na dve področji pod upravo banov (Slavonija in Hrvaška).
1409. g. - Benetke so za 100.000 cekinov od Ladislava Neapeljskega kupile pravice do Dalmacije in so bile njeni vladarji do leta 1797. V 15.st. Hrvaško pustošijo Turki. Z združitvijo Sabora Hrvaške in Slavonije je bila nadvladana razdeljenost dveh področij.
1593. g. - Boj pri Sisku kot prekretnica v bojevanju s Turki. Notranje razlike med dvorom in Hrvaškimi velikaši trajajo še naprej (trpljenje Petra Zrinskega in Frana Krste Frankopana).
18. st. - Hrvaška je postala upravno odvisna od Ogrske. Istra, Dalmacija, Dubrovnik in Boka Kotorska so za kratko obdobje priznale oblast Napoleona I, po letu 1813. pa so prišle pod avstrijsko oblaste.
19. st. - Obdobje Ilirskega gibanja, čigar člani so si prizadevali zagotoviti svobodno uporabo hrvaškega jezika. Povdarjeno prebujanje prebujane narodne zavesti..
1848. g. - Izbruhnila je revolucija, ki jo je vodil hrvaški ban Josip Jelačić, cilj pa je bila obramba hrvaških interesov.
1918. g. - Sabor je razglasil odcepitev od Avstro-Ogrske, isto leto pa je Hrvaška vstopila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Istra, Reka in Zadar podpadejo pod italijansko oblast.
1939. g. - Ustanovljena je Banovina Hrvaška.
1941-1945. - Med drugo sv. vojno je nastala Nezavisna Država Hrvatska ob podpori nacističnih režimov Italije in Nemčije. Istočasno se je krepilo antifašistično gibanje. Po vojni je Hrvaška bila ena federalnih enot v sistemu obnovljene Jugoslavije pod oblastjo komunistov.
1990. g. - Po demokratskih volitvah je Hrvaška zapustila Jugoslavijo in razglasila svojo neodvisnost in suverenost. Istočasno je prišlo do upora dela srbskega prebivalstva, ki je bil diktiran iz Beograda, rezultat tega pa je bila agresija JLA in Jugoslavije na Republiko Hrvaško
1992. g. - Hrvaška je postala polnopravna članica Združebih narodov.
1995. g. - Hrvaško ozemlje je bilo skoraj popolnoma osvobojeno.
1998. g. - Z mirno reintegracijo je bila vzpostavljena suvereniteta nad celotno deželo, vključno z vzhodno Slavonijo.